PISANJE
Pisana beseda je moja spremljevalka, odkar sem se naučila brati. Velik del otroštva sem preždela po kotih s knjigo na kolenih. Veliko kasneje, ko me je v svoj svet povabil ritem, sem se odmaknila od knjig, ker so preveč stimulirale moj um, in se zavestno “poneumila” v iskanju bolj intuitivnih, dušnih prostorov. In tako oplemenitena vsake toliko pricurljajo, včasih tudi privrejo, moja lastna besedila. Ko se jim zazdi.