Vlogo tolkalke sem začela dokaj pozno v življenju, okoli devetnajstega ali dvajsetega leta. Želela sem se naučiti igranja na kakšen inštrument, da bi bila (sebi in drugim) bolj zanimiva. Ampak očitno je bilo več kot le to, saj sta ritem in glasba sčasoma postala neločljivi del mojega življenja. Set bobnov sem se začela učiti pri Gorazdu Živku, pa nadaljevala pri Mariu Modrinjaku in Zlatku Kavčiču. Hkrati sem se začela glasbeno izobraževati pri Ervinu Hartmanu in igrati bobenček in timpane pri KUD Pošta. Čez nekaj let so me poklicala afriška tolkala pri Ninu Mureškiču, preko katerega sem spoznavala tudi osnove indijske ritmike in drugih svetovnih ritmičnih sistemov, predvsem pa se kalila v skupini Afir Bafir. Glasba je bila vseskozi moj hobi, a hkrati tudi moja strast in ljubezen, vrata v polje neskončnih možnosti in svobode. Nekako pri sedemintridesetih sem prvič odšla spoznavati afriške ritme pri njihovem izviru. Za prvič sem izbrala Burkina Faso. Doživela sem, po kar sem šla, a v Afriko sem se vrnila šele čez tri leta, tokrat s celotno zasedbo tolkalskega dela Djembab. V Mali. Kamor se še vedno vračam, kadar je le mogoče in kjer želim nekega dne ostajati dalj časa.   

Skozi leta sem se izobraževala na delavnicah doma in v tujini Suresha Talwalkarja, Gurujija, Mamadyja Keite, Harouna Dembeleja, Baba Sissokoja, Sidikija Camaraja, Mohameda Meda Camaraja in mnogih drugih. Moji pomembnejši učitelji v Maliju so Madou Fane, glavni solist National Ballet du Mali, Mamoutou Dembele in Joel Diarra.